





























Hadeeth Cards
Da'wa cards that highlight great meanings from the noble prophetic hadiths in a simple style and attractive display that helps the Muslim to have a deeper understanding of his religion in an easy way
All
Ittaama e Mu'aaj yo Alla wele mbo,(yo allah yardo he makko) o wii: Nelaaɗo yo jam e kisal ngon e makko togganiino (korgido)mi e mbabba(arawa dakiya) mbi'ateeba Ufar, O maaki( owi): " Mu'aaj, mbela haɗa anndi hakke Alla e dow jiyaaɓe makko, e ko woni hakke jiyaaɓe e Alla?" mbii mi: ko Alla e Nelaaɗo makko ɓuri anndude, O maaki(owi): woni hakke Alla e dow jiyaaɓe ko de ɓe ndewata mbo ɓe mbaasa renndinde mbo e goɗɗo, woni hakke jiyaaɓe e Alla ko waasde leɓtude ɓe ɗoon ɗoɓe ndenndinaani mbo e hay huunde", mbii mi Aan Nelaaɗo Alla mbela mi weltinirtah ɗum yimɓe ɓe? O maaki: alah woto weltanir ɗum yimɓe ɓe, ɓe mbakkilkino".
Al-Bukhari and MuslimAnnabi ina feññina (wangi na)hakke Alla e dow jiyaaɓe, e hakke jiyaaɓe faade e Alla, e wonde hakke Alla e dow jiyaaɓe ko ndeɓe ndewata mbo ɓe mbaasa renndinde mbo e hay huunde, E hakke jiyaaɓe e Alla ko nde O waasata leɓtude wootadinɓe ɓe ndenndinaani mbo e hay huunde. Refti Mu'aaj wii: Aan Nelaaɗo Alla, mbela mi weltintah yimɓe ɓe ngam ɓe mbeltoro ngal ɓural? Nelaaɗo haɗi mbo ngam hulde ɓe tuugno e ɗuum.
Ittaama e Jaabir yo Alla wele mbo(yo allah yardo he makko) o wii: Gorko gooto arii e (wari to)Annabi yo jam e kisal won e makko o wii: Aan Nelaaɗo Alla hoɗi ngoni baɗɗinooji? O maaki:" oon maayɗo o renndinaani e Alla hay huunde o naata aljanna, oon maayɗo hombo renndini Alla e huunde o naata yiite"(hiite)
MuslimGorko naamniima Annabi geɗe ɗiɗe: baɗɗinatngal naatde aljanna e baɗɗinatngal naatde yiite(hiite)? Nelaaɗo yo jam e kisal won e mum jaabii mbo: geɗal naatnatngal aljanna ngal woni nde aade maayata hombo rewa Alla bajjo o tawa o renndinaani mbo e hay huunde. Geɗal baɗɗinatngal ngal jaynge woni nde aade maayata hombo waɗdi Alla e huunde o waɗana Alla goreejo e nandadiijo e Alliyankaagal makko e joomirankaagal makko e inɗe makko e sifaaji makko.
Ittaama e Abdullaahi Ibnu Amri Ibnil Al Aasi yo Alla wele ɓe (yo allah yardo he mabe)o wii: Nelaaɗo yo jam e kisal woni e mum maaki: " Pellet Alla ma falta gorko e leñol am e dow ko'e tagaaɗe ñande darngo o wertane capanɗe jeenay e jeenay ɗerewol, kala heen ɗerewol ina tolno fotde ɗo yitere haaɗata, refti O wi'a: Mbela haɗa yedde huunde e ɗum? Mbela winndooɓe Am reenooɓe tooñii ma? O wi'a alah Joom am, O wi'a mbela haɗa jogii ngantu? O wi'a alah Joom am, O wi'a: Oho kay haɗa jogii ka am moƴƴere, hannde a tooñetaake, ɗerewol yaltine ina heen: Mbeɗa seede wonde deweteeɗo e goongo alah si wonah Alla, e mbeɗa seedo wonde Muhamdu ko maccuɗo Mum ko nelaaɗo Alla, O wi'a addu peese ma, o wi'a Aan Joom am, hono ngal kartal waadi e ɗii ɗereeji? O wi'a aan a tooñe-taake hannde, O wi'a pawee ɗereeji ɗi e balaas pawon kartal ngal e peesirgal, ɗereeji ɗi koyi, kartal ngal nisi, alah ko ɓurata ko wondi e Innde Alla nisde".
At-TirmidhiAnnabi yo O his habri Alla ina suɓo gorko e leñol am e dow ko'e tagaaɓe ñande darnga o nodde ngam haasbeede, o holle ɗereeji capanɗe jeenay e jeenay, ko ɗiin ngoni ɗereeji golle mum bonɗe ɗe o gollatno ka aduno, njuuteendi kala heen ɗerawol ko fotde ɗo yitere waawi haaɗde. Refti Alla tedduɗo O wi'a o gorko: mbela haɗa yedda huunde ko winnda ko e ɗi ɗereeji? Mbela malaykaaji am deenooji binndooji tooñiima? Gorko o wi'a alah Joom am. Alla tedduɗo O wi'a: Mbela haɗa jogii ngantu e ko mbaɗnaɗa ko e golle aduno? A yejjit wollo a woopo wollo ko majjere waɗnuno ma ɗuum, Gorko o wi'a: Alah Joom am mi alah ngantu. Alla tedduɗo O wi'a: Eey kay, haɗa jogii moƴƴer ka Amen, tooñannge alah e ma hannde. O wi'i: O yaltina kartal ina winnda heen: Mbeɗa seedo deweteeɗo e goongo alah si wonah Alla, mbeɗa seedo wonde Muhamadu ko maccuɗo makko e nelaaɗo makko. Alla wi'a: o gorko, addu peesirgal (etirgalmada)ma. Gorko o wi'a hombo haawa: Aan Joom am! hono niseeki ngel (etirgal)kartel waadi e ɗii ɗereeji?! Alla wi'a: Tooñannge yanatah e ma. O wii: Ɗereeji ɗi mbaɗe e balaas, kartal ngal waɗe e balaas, balaas ɗereeji ɗi koyi, kartal ngal jaali ngal nisi, Alla yaafii mbo.
Ittaama e Abuu Hurayrata yo Alla wele mbo, (yo allah yardo he makko)ummaade e Nelaaɗo yo jam e kisal won e mum o maaki: " Nde Alla tagi aljanna e yiite O neli jibriil yo o his faade aljanna, O wi'i ndaar mba e ko keblan Mi jom en hembo, Jibriil ndaari mba o rutti, (o warti)o wi'i: E teddungal Ma hay gooto nanataa mba si wonah o naata mba,O yamiri mba fiiltira gañaaɗi, O wi'i:yah ndaara ko keblan Mi yimɓe hembo, o ndaari mbo ndeke hombo fiiltira gañaaɗi, o wii: E teddungal ma mi huli nde hay gooto naatataa mba, O wi'i: yah ndaar jayngol e ko keblan mi yimɓe hengol e nder maggol, o ndaari ngol ndeke hongol waɗɗandiri, o wi'i e teddungal ma hay gooto naatatah ngol, O yamiri ngol fiiltira tuuyaaji, O yamari mbo yo o rutto rutto o ndaara ngol rutti (owarti)o wii: E teddungal Ma mi huli nde hay gooto waawata daɗde heen si wonah o naata e hengol".
Abu DawoodNelaaɗo habri wonde nde Alla tagi aljanna e yiite, O daalani Jibriil: yah ka aljanna ndaaraa mba, o yahi o ndaari refti o ruttii.(owarti) Jibriil wii: Aan Joom am, e teddungal ma hay gooto nanatah mbo e kombo waɗi e neemaaji e teddungal e moƴƴereeji si wonah o yiɗa naatde mbo, o gollo sabu hembo. Refti Alla fiiltari aljanna o e geɗe gañaa- ɗe e caɗeele golllirde jamiraaɗe e reen- taade kaɗaaɗe; kala jiɗɗa natde mbo alah e saga o lummba ɗiin gañaaɗi. Refti Alla maakani : Jibriil rutto! yah ndaara aljanna, caggal de mbo fiiltara gañaaɗe. O yahi o ndaari mbo, refti o arti o wii: Aan Joom am, e teddungal mah mbeɗa huli nde hay gooto waasata naatde mbo sabu caɗeele e ɓitte gonɗe e laawol faade e aljanna he. Nde Alla tagi yiite, O maaki : Jibriil! yah ndaaroy ngol, o yahi o ndaari nge. Refi o ari jibriil wii: Aan Joom am, e teddungal Ma hay gooto nanatah ko woni ko e hengol e leɓte e caɗeele e ɓitte si wonah o aña naatde ngol o woɗɗito sababuuji naatnatɗi ngol. Refti Alla fiiltiri yiite O ɗaɗi laawol faade e henge tuuyooji e dakammeeji, O daali Jibriil, yah ndaarayaa nge. Jibriil yahi o ndaari nge, refti o ari o wii: Aan Joom am, e teddungal ma mi hulii paay mi nde hay gooto waasata daɗde e maggol; sabu ko woni e sere maggol e tuuyaaji e dakammeeji.
Ittaama e Abdullaahi Ɓiy Amru Ɓiy Al Aasi yo Alla wele mbo (yo allah yardo he mabe)o wii Mi nanii Nelaaɗo Alla yo jam e kisal won e makko maaki: "Alla winndii hoddiraaji tagaaɗi ko adii nde O tagata kammuuji e leydi ko wonata duuɓi capanɗe joy ujunere, o maaki: Daŋki Makko (kowal makko archi makko)ki ina ka ndiyam".
MuslimAnnabi ina habra wonde Alla winndii hoddirooji tagaaɗe janooji e mbaadi njaacndi foti ko nguurndam wollo maayde wollo arsuko e ko wonah ɗum, ɗum winnda ko e Alluwal deenangal ko adii nde kammuuji e leydi tagatee ko woni duuɓi ujunnaaji capanɗe joy, ɗuum ko ko woodi fotde no Alla ñaawiri. Kala huunde ko woodi nde woodiri ko e ñaawoorre Alla e hoddire Makko. Kala ko heɓi jiyaaɗo ɗuum woopataano mbo, kala ko woopi mbo ɗuum heɓataano mbo.
Ittaama e Abu Hurayrata yo weluya Alla won e makko o wii: Mi nanii Nelaaɗo yo jam e kisal won e makko ina maaka: " Kala kajjuɗo o waɗaani paŋŋkare wollo o haalaani ko paŋkariɗi wollo o faasaqini o ruttoto hono ñalawma mbo neene makko(iniko) jibinnoo mbo nih".
Al-Bukhari and MuslimAnnabi yo jam e kisal won e makko ina ɓanngina kala kajjuɗo ngam Alla o waɗaani paŋkare, ɗuum woni o renndaani e debbo e geɗe gadaatooɗo denndal e mbalndi hono uurnaade e coccondireede, ɗuum ina wona kadi bolle bonɗe, o fasiqaani, hono waɗde goopi e golle bonɗe, ina jeyaa e faasiqaagal waɗde golle kaɗaaɗe karmingol, o ruttoto e hajju makko he hombo yaafa, hono no cukalel jibenirte hongel hisi e bakkatuuji.
Ittaama e Aa'isata yo Alla wele mbo (yo allah yardo he makko) owii: Nelaaɗo yo jam e kisal won e makko maaki: " coccorgal laɓɓinat hunduko, ko weluya Joomiraaɗo"
An-Nasaa’iAnnabi yo jam e kisal won e makko ina habra wonde laɓɓinirde ñiiƴe coccorgal lekki Araak wollo ko nanndi heen ina laɓɓina hunduko e tuundiiji e balngol luuɓngol, e wonde ɗuum ko e sababuuji weluya Alla wonande jiyaaɗo o, sabu ɗum ko e ɗoftaare Alla nootaade jamirooje makko jeyaa, ina mum kadi laaɓal ngal Alla yiɗi ngal.
Ittaama e Abu Hurayrata yo Alla wele mbo (yo allah yardo he makko) wonde Nelaaɗo yo jam e kisal won e makko ina maaka: " Juulɗeele joy ɗe e aljuma faade aljuma e ramadaan faade ramadaan, ko ko momtata ko woni ko hakkunde majji si bakkatuuji mawɗi ɗi ndeentaama"
MuslimAnnabi ina habra wonde juulɗeele joy parlaaɗe ɗe e nder ñalawma e jemma, e juulde juma kala yontere, e hoorde lewru koorko ndu kala hitaande, ko ka momtata ko woni ko e hakkunde majji e bakkatuuji tokoosi dow sarɗi si joom mum woɗɗatiima bakkatuuji njani ɗi. Tawi ko bakkatuuji mawɗi ɗi hono jina e yarde sanngara ɗi njaafetaake si wonah jom majji tuub.
Ittaama e Abdullaahi Ibnu Amru yo Alla weleɓe wonde Annabi yo jam e kisal won e makko maaki: Jokkoowo enɗam wonah jokkoowo enɗam oon jokkuɗo enɗam makko, jokkoowo enɗam woni mbo si enɗam mum taƴaama o jokko ɗam"
Al-BukhariAnnabi yo jam e kisal won e makko ina habra: Neɗɗo timmuɗo ka jokkugol enɗam e moƴƴude e koreeji wonah moƴƴoowo e moƴƴuɗo e makko, kono woni jokkoowo enɗam woni mbo si a taƴii enɗam makko o jokko ɗam, hay siɓe mbonii e makko; kaŋko kam o yoɓratɓe moƴƴere.